-
1 card
1) (thick paper or thin board: shapes cut out from card.) lepenka2) ((also playing card) a small piece of such paper etc with designs, used in playing certain games: a pack of cards.) karta3) (a similar object used for eg sending greetings, showing membership of an organization, storing information etc: a birthday card; a membership card; a business card.) čestitka, izkaznica, vizitka•- cards- cardboard* * *I [ka:d]nounkarta, vizitka, izkaznica; lepenka; program; American časopisna objava; familiarly človek, dečko; čudakfiguratively a house of cards — negotov položaj ali načrtit is ( —ali that's) the card — tako kaže, to je pravo, to je trebato throw one's cards (on the table) — vse odkrito povedati, priznatito leave cards on s.o. — obiskati kogaII [ka:d]1.nounmikalnik; strgača; gradaše;2.transitive verbmikati, grebenati -
2 cross
[kros] I adjective(angry: I get very cross when I lose something.) jezen- crosslyII 1. plural - crosses; noun1) (a symbol formed by two lines placed across each other, eg + or x.) križ2) (two wooden beams placed thus (+), on which Christ was nailed.) križ3) (the symbol of the Christian religion.) križ4) (a lasting cause of suffering etc: Your rheumatism is a cross you will have to bear.) križ5) (the result of breeding two varieties of animal or plant: This dog is a cross between an alsatian and a labrador.) križanec6) (a monument in the shape of a cross.) križ7) (any of several types of medal given for bravery etc: the Victoria Cross.) križec2. verb1) (to go from one side to the other: Let's cross (the street); This road crosses the swamp.) prečkati2) ((negative uncross) to place (two things) across each other: He sat down and crossed his legs.) (pre)križati3) (to go or be placed across (each other): The roads cross in the centre of town.) križati se4) (to meet and pass: Our letters must have crossed in the post.) križati se5) (to put a line across: Cross your `t's'.) prečrtati6) (to make (a cheque or postal order) payable only through a bank by drawing two parallel lines across it.) barirati7) (to breed (something) from two different varieties: I've crossed two varieties of rose.) križati8) (to go against the wishes of: If you cross me, you'll regret it!) nasprotovati•- cross-- crossing
- crossbow
- cross-breed
- cross-bred
- crosscheck 3. noun(the act of crosschecking.) navzkrižno preverjanje- cross-country skiing
- cross-examine
- cross-examination
- cross-eyed
- cross-fire
- at cross-purposes
- cross-refer
- cross-reference
- crossroads
- cross-section
- crossword puzzle
- crossword
- cross one's fingers
- cross out* * *I [krɔs]nounkriž, križec; križanje; krščanstvo; biology križanec; figuratively trpljenje, težava, nesreča; slang prevara; slang ( between) kompromison the cross — prečno, počez; figuratively nepoštenoII [krɔs]adjectivepočezen, prečen; nasproten (veter); neugoden; colloquially siten, čemeren, slabe volje; ( with na) jezen, hud; slang nepošten; nepošteno pridobljenIII [krɔs]adverbpoprek, postrani; figuratively narobeIV [krɔs]1.transitive verbkrižati; prekrižati, narediti znak križa; prečrtati; figuratively preprečiti; onemogočiti, pokvariti komu račune; prečkati; prepeljati; zajahati (konja);2.intransitive verbpoprek ležati; križati se; preiti; prepeljati se; srečati seto cross the palm — podkupiti, dati napitninofiguratively to dot the i's and cross the t's — jasno se izražati; nadrobnosti navesti; loviti pičice na ito cross s.o.'s hand with a piece of money — stisniti komu denar v rokoto cross the path of s.o. — srečati koga; figuratively zastaviti komu pot -
3 edge
[e‹] 1. noun1) (the part farthest from the middle of something; a border: Don't put that cup so near the edge of the table - it will fall off; the edge of the lake; the water's edge.) rob2) (the cutting side of something sharp, eg a knife or weapon: the edge of the sword.) rezilo3) (keenness; sharpness: The chocolate took the edge off his hunger.) ostrina2. verb1) (to form a border to: a handkerchief edged with lace.) obrobiti2) (to move or push little by little: He edged his chair nearer to her; She edged her way through the crowd.) utirati (si)•- edging- edgy
- edgily
- edginess
- have the edge on/over
- on edge* * *I [edž]nounrob, greben; meja; ostrina; osornost, moč, strogost; plural obreza (knjige); American colloquially prednost, privilegijto give an edge to, to put on an edge — ostritito give the edge of one's tongue — ostro komu povedati, zabrusiti jih komuto have an edge on s.o. — imeti neznatno prednost pred kom(all) on edge — skrajno napet, živčennot to put a fine edge upon — jasno se izražati, odkrito povedatiII [edž]transitive verbbrusiti, ostriti; obrobiti; obrezati; figuratively razdražiti -
4 speak
[spi:k]past tense - spoke; verb1) (to say (words) or talk: He can't speak; He spoke a few words to us.) govoriti2) ((often with to or (American) with) to talk or converse: Can I speak to/with you for a moment?; We spoke for hours about it.) govoriti z3) (to (be able to) talk in (a language): She speaks Russian.) govoriti4) (to tell or make known (one's thoughts, the truth etc): I always speak my mind.) povedati5) (to make a speech, address an audience: The Prime Minister spoke on unemployment.) govoriti•- speaker- speaking
- spoken
- - spoken
- generally speaking
- speak for itself/themselves
- speak out
- speak up
- to speak of* * *[spi:k]1.intransitive verbgovoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o); izraziti se; music (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ; nautical signalizirati, dati znak; British English dati glas, oglasiti se (o psu);2.transitive verb(iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati; nautical poklicati (ladjo)generally (strictly) speaking — splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)roughly speaking — v grobem (približno, grosso modo) povedanonot to speak of... — da (niti) ne govorimo o...nothing to speak of — nič važnega, ni vredno niti omembeto speak back — (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)to speak by the book — govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjemto speak bluntly — naravnost, brez ovinkov govoritito speak by the card — z veliko natančnostjo govoriti, biti precizento speak in s.o.'s cast — prekiniti kogato speak comfort to... — imeti tolažilne besede za...my dog speaks only when I order him — moj pes zalaja le, če mu ukažemto speak in s.o.'s ear — komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s komto speak for s.o. — govoriti komu v korist, reči dobro besedo za kogathat speaks for itself — to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)I found nobody to speak to — nikogar nisem našel, da bi z njim govorilto speak by hearsay — govoriti, kar smo od drugih slišalithis speaks a man of honour — to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez častito your praise be it spoken... — v vašo pohvalo bodi povedano...you might as well speak to a stone figuratively prav tako bi lahko govoril stenito speak to — govoriti komu, potrditi kajI cannot speak to the truth of that — ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to resto speak volumes for — jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)who is speaking? — (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)?
См. также в других словарях:
jásen — sna o prid., jásnejši in jasnéjši (á) 1. ki je brez oblakov, megle: jasno nebo / jasen zimski dan; prevladovalo bo jasno vreme / jasni vrhovi gor / pesn. jasne daljave, višave; pren., ekspr. obetajo se jasnejša duhovna obzorja // knjiž. čist,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaplétati — am nedov. (ẹ̑) 1. s pletenjem zadelovati, krpati: zapletati luknje v košari / zapletati star koš z vitrami / ekspr. brajda zapleta okno (rastoč) zakriva 2. delati, da je kaj nepravilno, neurejeno prepleteno, zvito: zapletati vrvi / veter ji je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgovárjati — am nedov. (ȃ) 1. oblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: jasno, razločno izgovarjati; to ime se težko izgovarja ♦ lingv. izgovarjati samoglasnike // izražati, posredovati določeno besedilo z govorjenjem: izgovarjati prisego; čarovnik je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izrážanje — a s (á) glagolnik od izražati: izražanje čustev, misli, mnenj / izražanje žalosti z jokom / izražanje pripadnosti / izražanje rasti proizvodnje z grafikoni / izbrano, jasno izražanje; biti spreten v izražanju; kultura govornikovega izražanja /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lép — a m (ẹ̑) star. lepilo: lep je dobro držal; namazati z lepom; ujel se je kot mušica na lep a o tudi ó prid., lépši (ẹ̑ ẹ) 1. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti, ant. grd: lep človek; lep obraz; ima lepe noge; mlada in zelo lepa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblikováti — újem nedov. (á ȗ) 1. dajati čemu določeno obliko: oblikovati glavo kipa; oblikovati kovino, marmor; oblikovati s kladivom, žaganjem; ročno, strojno oblikovati / oblikovati glino v posode / iz testa oblikovati cmoke / to ozemlje je oblikoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
očitováti — 1 újem nedov. (á ȗ) zastar. izražati, kazati: njegove poteze očitujejo dobroto; delo jasno očituje tuj literarni vpliv; v njegovi razpravi se očituje tedanja miselnost 2 újem nedov. (á ȗ) zastar. očitati: očituje mu izkazano pomoč / očitovati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skomígati — am nedov. (ȋ) 1. z rameni delati gibe navzgor in navzdol: skomigati iz živčnosti 2. z gibi ramen navzgor in navzdol izražati nevednost, nezanimanje, dvom: kaj skomigaš, vse to je res / ni hotel jasno odgovoriti, samo skomigal je z rameni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
téžnja — e ž (ẹ) prizadevanje za dosego, uresničitev česa: pri njem prevladuje težnja po uspehu; nasprotovati centralističnim težnjam; povezovalne, raznarodovalne težnje; težnja k usklajenosti izraza in vsebine; v delu je vidna težnja, da bi bil problem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaplêsti — plêtem dov., zaplêtel in zaplétel zaplêtla, stil. zaplèl zaplêla (é) 1. s pletenjem zadelati, zakrpati: zaplesti luknjo v košu / zaplesti stare košare; zaplesti preluknjano mrežo z žico / ekspr. bršljan je zapletel line v zidu (rastoč) zakril //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika